Globoko podpovršje alpskih predgorskih bazenov skriva številne narave vire in skladiščne zmogljivosti, t.i. geopotenciale, ki jih lahko izkoriščamo za spodbujanje trajnostne rabe obnovljivih virov energije. Več kot 5000 m globoki molasni bazeni na obrobju Alp ponujajo bogat geotermalni potencial in skladiščne zmogljivosti za energetsko omrežje, zemeljski plin ali CO₂. Izkoriščanje teh geopotencialov na istem območju tekmuje z obstoječimi načini rabe podzemne vode ter pridobivanja nafte in zemeljskega plina. Ocena geopotencialov zahteva celosten in čezmejen pristop, pri katerem upoštevamo tako geološka tveganja, npr. seizmičnost, kot tudi medsebojni vpliv različnih načinov rabe naravnih virov in njihovega medsebojnega vplivanja, še posebej na gosto naseljenih območjih.

Mednarodni projekt GeoMol se sofinancira iz evropskega programa transnacionalnega sodelovanja Območje Alp 2007-2013 in poteka od septembra 2012 do junija 2015. V njem bodo partnerji iz Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice interpretirali geološko zgradbo Molasnega bazena in Padske nižine in z njo seznanili tudi zainteresirano javnost. Dobro poznavanje geološke zgradbe bo omogočalo čezmejno upravljanje. Projekt GeoMol bo omogočal dostop do usklajenih trirazsežnostnih informacij o podpovršju, ki bodo izdelane na podlagi usklajenih metod vrednotenja in skupno razvitih kriterijev in smernic. Spodbujanje izmenjave in razširjanja znanja o zgradbi Alpskih predgorskih bazenov bo spodbujalo domačo in decentralizirano rabo obnovljivih virov energije z izkoriščanjem geopotencialov in rabo podzemnih skladiščnih zmogljivosti. Izboljšalo se bo tudi geološko, strukturno in seizmološko znanje za podporo ocene potresne nevarnosti v Padski nižini. Kriterije in smernice razvite v okviru projekta GeoMol bomo uporabili tudi pri izboljšavah geološkega modela slovenskega dela Panonskega bazena.