Nafta in plin
©Ascent Resources plc
Raziskovanje tesno vezanega plina v badenijskih
pečenjakih Petiovskega plinskega polja
v severovzhodni Sloveniji.
Raziskovanje tesno vezanega plina v badenijskih
pečenjakih Petiovskega plinskega polja
v severovzhodni Sloveniji.
Ogljikovodiki v obliki nafte in plina so uskladiščeni v različno starih geoloških plasteh sedimentacijskih bazenov severno in južno od Alp in tudi v podlagi teh predgorskih bazenov. Nastali so s termogenim zorenjem organske snovi pod vplivom visokih temperatur in tlakov, ki jih je povzročilo tonjenje odloženih plasti in teža nanje odloženih sedimentov. Organska snov je bila uskladiščena v morskih sedimentih, ki so bili zaradi toplega podnebja v času njihovega odlaganja bogati z mikroorganizmi. Surova nafta in z njo povezan plin sta v sedimentih vzhodnega Molasnega bazena nastajala pri temperaturah do 270 °C in pod visokim krovnim tlakom, ki ga je povzročala vedno večja teža Alp. V poroznih plasteh, kot so na primer peščenjaki, so se ogljikovodiki v globini počasi premeščali proti severu in se mestoma kopičili v strukturnih pasteh, ki so se oblikovale predvsem ob prelomih.
Nahajališča nafte in plina, nastala pri termogenemu dozorevanju organskih snovi v globljem delu Molasnega bazena, so se oblikovala pred okoli 35 milijoni let med alpskim narivanjem proti severu. V plitvejših delih avstrijskega in bavarskega Molasnega predgorja, je pod čelom alpskega orogena v strukturnem jarku, ki se je postopoma zapolnjeval z nevezanimi sedimenti iz erodiranih odlomkov skalnega masiva, nastajal zemeljski plin pod nižjimi krovnimi tlaki pred približno 20 milijoni let. Hitra sedimentacija velikih količin tega materiala je med pogrezanjem bazena in umikanjem morskega okolja okrepila delovanje bakterij in s tem pretvorbo razpršene organske snovi v biogeni plin.
Odkritje nafte in plina v začetku 50-ih let 20. stoletja je sprožilo obsežne raziskave v Molasnem bazenu. Številna nahajališča ogljikovodikov so ekonomsko že izčrpana in opuščena. Vendarle se proizvodnja nafte in plina na nekaterih bavarskih in zlasti avstrijskih nahajališčih nadaljuje z letnim donosom približno 32.000 ton surove nafte in 7,5 milijonov m³ zemeljskega plina na Bavarskem (2012) in okoli 100.000 t surove nafte in 235 milijonov m³ zemeljskega plina v Avstriji (2010).
Nahajališča nafte in plina v Padskem bazenu se pojavljajo v podobnih geoloških razmerah kot v Molasnem bazenu. Matične kamnine za ogljikovodike so srednjetriasne karbonatne kamnine bogate z organsko snovjo, nastale pred približno 250 mio leti, in terciarni morski sedimenti, ki so bili odloženi pred 30 do 20 milijonov let v zasipavajočem molasnem bazenu. Sprememba razpršene organske snovi v ležišča ogljikovodikov (s procesi zorenja, migracije in ujetja), je potekala pod enakimi pogoji kot v Molasnem bazenu. Ločiti je mogoče tri tipe ležišč: biogena plinska ležišča v zgornjeterciarnih sedimentih (najpogostejši tip), ležišča nafte in plina termogenetskega nastanka v terciarnih kamninah v večji globini ter ležišča termogenetske nafte in plina v mezozojskih kamninah, nakopičena bolj ali manj in-situ.
Prve poskusne naftne in plinske vrtine v Padski nižini datirajo v začetek 20. stoletja. Raziskovanje in razvoj naftnih in plinskih polj sta se močno okrepila od sredine štiridesetih let prejšnjega stoletja do leta 1960, in se kasneje razširila še na raziskave pod Jadranskim morjem. V Padski nižini so skupaj odkrili 67 plinskih in 9 naftno-plinskih ležišč. Danes so vsa odkrita ležišča ogljikovodikov razen enega gospodarsko izčrpana, devet izmed njih pa ponovno uporabljajo za skladiščenje zemeljskega plina.
Noben izmed omenjenih predalpskih bazenov ne sega v Slovenijo, vendar pa so v slovenskem delu Panonskega bazenu podobnega Molasnemu bazenu odkrili majhna nahajališča nafte in plina. Od leta 1942 do danes je bilo načrpanih približno 670.000 ton surove nafte in 440 milijonov m3 zemeljskega plina. Ker so ležišča skoraj izčrpana, se pozornost preusmerja k raziskovanju nekonvencionalnih ležišč ogljikovodikov.
Danes, po desetletjih raziskav in več kot 180 odkritih nahajališčih v Molasnem bazenu, ocenjujemo, da je njihovo izkoriščanje v zreli fazi – mnoga naftna in plinska polja so ekonomsko izčrpana, nova velika odkritja pa so malo verjetna. Vendarle je napredek v tehnologiji in geoloških modelih, ki temeljijo na novih interpretacijah seizmičnih meritev, odprl nove možnosti in izboljšal učinkovitost izkoriščanja. Zaradi tega se zlasti v zahodnem in srednjem delu Molasnega bazena ter v njegovi podlagi preučuje izvedljivost nadaljnjega konvencionalnega in nekonvencionalnega izkoriščanja nafte in plina.
Projekt GeoMol je namenjen lažjemu prepoznavanju potenciala ogljikovodikov v primerjavi z drugimi konkurenčnimi geopotenciali ter zagotavljanju sprejemljivih geoloških tveganj ob njihovi izrabi.
Nahajališča nafte in plina, nastala pri termogenemu dozorevanju organskih snovi v globljem delu Molasnega bazena, so se oblikovala pred okoli 35 milijoni let med alpskim narivanjem proti severu. V plitvejših delih avstrijskega in bavarskega Molasnega predgorja, je pod čelom alpskega orogena v strukturnem jarku, ki se je postopoma zapolnjeval z nevezanimi sedimenti iz erodiranih odlomkov skalnega masiva, nastajal zemeljski plin pod nižjimi krovnimi tlaki pred približno 20 milijoni let. Hitra sedimentacija velikih količin tega materiala je med pogrezanjem bazena in umikanjem morskega okolja okrepila delovanje bakterij in s tem pretvorbo razpršene organske snovi v biogeni plin.
Odkritje nafte in plina v začetku 50-ih let 20. stoletja je sprožilo obsežne raziskave v Molasnem bazenu. Številna nahajališča ogljikovodikov so ekonomsko že izčrpana in opuščena. Vendarle se proizvodnja nafte in plina na nekaterih bavarskih in zlasti avstrijskih nahajališčih nadaljuje z letnim donosom približno 32.000 ton surove nafte in 7,5 milijonov m³ zemeljskega plina na Bavarskem (2012) in okoli 100.000 t surove nafte in 235 milijonov m³ zemeljskega plina v Avstriji (2010).
Nahajališča nafte in plina v Padskem bazenu se pojavljajo v podobnih geoloških razmerah kot v Molasnem bazenu. Matične kamnine za ogljikovodike so srednjetriasne karbonatne kamnine bogate z organsko snovjo, nastale pred približno 250 mio leti, in terciarni morski sedimenti, ki so bili odloženi pred 30 do 20 milijonov let v zasipavajočem molasnem bazenu. Sprememba razpršene organske snovi v ležišča ogljikovodikov (s procesi zorenja, migracije in ujetja), je potekala pod enakimi pogoji kot v Molasnem bazenu. Ločiti je mogoče tri tipe ležišč: biogena plinska ležišča v zgornjeterciarnih sedimentih (najpogostejši tip), ležišča nafte in plina termogenetskega nastanka v terciarnih kamninah v večji globini ter ležišča termogenetske nafte in plina v mezozojskih kamninah, nakopičena bolj ali manj in-situ.
Prve poskusne naftne in plinske vrtine v Padski nižini datirajo v začetek 20. stoletja. Raziskovanje in razvoj naftnih in plinskih polj sta se močno okrepila od sredine štiridesetih let prejšnjega stoletja do leta 1960, in se kasneje razširila še na raziskave pod Jadranskim morjem. V Padski nižini so skupaj odkrili 67 plinskih in 9 naftno-plinskih ležišč. Danes so vsa odkrita ležišča ogljikovodikov razen enega gospodarsko izčrpana, devet izmed njih pa ponovno uporabljajo za skladiščenje zemeljskega plina.
Noben izmed omenjenih predalpskih bazenov ne sega v Slovenijo, vendar pa so v slovenskem delu Panonskega bazenu podobnega Molasnemu bazenu odkrili majhna nahajališča nafte in plina. Od leta 1942 do danes je bilo načrpanih približno 670.000 ton surove nafte in 440 milijonov m3 zemeljskega plina. Ker so ležišča skoraj izčrpana, se pozornost preusmerja k raziskovanju nekonvencionalnih ležišč ogljikovodikov.
Danes, po desetletjih raziskav in več kot 180 odkritih nahajališčih v Molasnem bazenu, ocenjujemo, da je njihovo izkoriščanje v zreli fazi – mnoga naftna in plinska polja so ekonomsko izčrpana, nova velika odkritja pa so malo verjetna. Vendarle je napredek v tehnologiji in geoloških modelih, ki temeljijo na novih interpretacijah seizmičnih meritev, odprl nove možnosti in izboljšal učinkovitost izkoriščanja. Zaradi tega se zlasti v zahodnem in srednjem delu Molasnega bazena ter v njegovi podlagi preučuje izvedljivost nadaljnjega konvencionalnega in nekonvencionalnega izkoriščanja nafte in plina.
Projekt GeoMol je namenjen lažjemu prepoznavanju potenciala ogljikovodikov v primerjavi z drugimi konkurenčnimi geopotenciali ter zagotavljanju sprejemljivih geoloških tveganj ob njihovi izrabi.
GeoMol is funded by the